Slovenija na črnem seznamu držav, v katerih lahko zaradi vročine umre največ ljudi

Evropa je v primežu vročinskega vala – v Italiji sta v zadnjih dneh umrla dva človeka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato opozarja in poziva k nujnim ukrepom za preprečevanje nepotrebnih in preprečljivih smrti.

"Ni več vprašanje, ali bomo imeli vročinski val, ampak koliko jih bomo letos doživeli in kako dolgo bodo trajali," je povedala Marisol Yglesias Gonzalez, strokovna sodelavka za podnebne spremembe in zdravje pri WHO v Bonnu.

Statistik Pierre Masselot z londonske šole za higieno in tropsko medicino je ocenil, da bi lahko zaradi trenutnega vročinskega vala med 30. junijem in 3. julijem umrlo več kot 4.500 ljudi. Države, ki bi jih vročinski val najbolj prizadel, so po njegovih izračunih Italija, Hrvaška, Slovenija in Luksemburg. Kot najbolj kritična dneva je izpostavil torek in sredo.

Vročina v Evropi – od Islandije do Rusije – vsako leto terja več kot 175.000 življenj. Obsežna študija, katere soavtor je Masselot, je bila objavljena januarja in zajema 854 evropskih mest. V njej opozarja, da se bo število smrti zaradi vročine močno povečalo, če se ne bomo prednostno ukvarjati s prilagajanjem na podnebne spremembe.

Vročinski valovi pogostejši, nevarnejši in intenzivnejši

WHO je v ponedeljek znova poudarila, da bodo vročinski valovi zaradi podnebnih sprememb, ki jih spodbujajo fosilna goriva, pogostejši, nevarnejši in intenzivnejši, kar bo vodilo k hujšim boleznim in višji smrtnosti.

Po besedah Yglesias Gonzalez je nujno, da se ljudje izogibajo opoldanske vročine, ostanejo hidrirani, ohranjajo hladna stanovanja ter so še posebej pozorni na starejše, nosečnice, kronične bolnike in gradbene delavce. Po besedah Yglesiasa Gonzaleza morajo biti previdni tudi tisti, ki jemljejo zdravila, kot so antidepresivi ali zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, saj lahko ta vplivajo na sposobnost uravnavanja telesne temperature.

Organizacija še opozarja, da ni dovolj le obvladovanje vročinskih valov, ko ti nastopijo, ampak kot ključno izpostavlja pripravljenost nanje. V anketi iz leta 2022 je le 21 od 57 držav v Evropi poročalo, da ima nacionalni akcijski načrt za zdravje v vročinskih obdobjih. Od teh jih je 14 članic EU.

Med ključnimi priporočili WHO so najpogosteje izvedeni pravočasni sistemi opozarjanja in obveščevalne kampanje. A države zaostajajo pri pripravi zdravstvenih sistemov in preprečevanju izpostavljenosti vročini z boljšim urbanističnim načrtovanjem, je opozorila Yglesias Gonzalez.

WHO bo prihodnje leto izdala nova, posodobljena priporočila za vlade, vključno z nasveti hlajenju, usmerjenemu k ljudem na mestni in regionalni ravni, da bi ljudi bolje zaščitili pred vročino, je še dodala.